Zakaj DadaDisko ni samo za otroke?

Zakaj DadaDisko ni samo za otroke?

Zapis je nastal zaradi vprašanja, zakaj DadaDisko ni namenjen samo otrokom? A ne bi bilo lažje, če lahko starši takrat ko se otroci zabavajo, počivamo, oziroma imamo čas zase? 

Vprašanje na mestu, se strinjam. In ja, lahko bi, seveda. Zagotovo bi bilo malo manj dela, če se ne bi ukvarjali z razmišljanjem, kaj pa naj vmes počnejo starši. A zgodba DadaDisko že od začetka ni bila osredotočena na otroke. Še več. DadaDisko zgodba je bila ustvarjena primarno kot dogodek za starše, kjer se imajo fino tudi otroci.

Srečen starš – srečen otrok. Zato je zaščitni znak projekta DadaDisko aktivno sodelovanje med starši in otroki. Zdi se, da seveda nenamerno, a mogoče kdaj pozabimo, kako pomembno si je vzeti čas, da otrokom pokažemo v čem zares uživamo in da nam oni pokažejo enako. Tako lahko namreč oboji uživamo in se učimo. Si dajemo prostor in si ga tudi delimo.

DadaDisko je nastal v želji po druženju na plesišču, saj nama je ta tip druženja blizu. V zadnjem letu pa projekt širi lovke tudi na delavnice in zato prihaja v ospredje, času primerno, družinsko programiranje. Kam bo peljala pot naprej, pa še raziskujeva. Ne samo da rastejo najini najmlajši, tudi čas se še prehitro spreminja, zato se projekt prilagaja.

Morda pozabimo, da nam paše, ko se pohvalimo pred prijatelji, kaj vse zna otrok. Mogoče omenimo dosežek, ki nas je pred kratkim zabaval … Zato je tukaj vprašanje – Smo otroku res dali dovolj priložnosti, da kakšno stvar naredi skupaj z nami? Če je nam dogajalo plesanje do poznih ur, pa skakanje pod odri, zakaj ne bi k temu povabili naših otrok in jim predstavili nekaj stvari, ki nas spravijo v dobro voljo. In seveda, zakaj ne bi otrokom, ki so tako zelo vešči računalnika, dali priložnost, da nam pokažejo, kako se oni zabavajo in kaj vse znajo. 

In zato je DadaDisko družinski dogodek. Dogodek, ki raste. Tako kot rastejo naši otroci.

p.s. se vidimo na DRUŽINSKEM PROGRAMIRANJU.