BYOK (Bring Your Own Kid)

BYOK (Bring Your Own Kid) 

Kot VJ-ka sem dober del svojih študenstskih let preživela  v nočnih klubih in koncertnih halah. Moja strasti do elektronske glasbe in vsega vizualnega pa je kasneje prerasla v kariero.  Ko sem postala mati sem morala pritisnit na pavzo. Po dvoletnem rutinskem življenju, ki se je gibalo med previjanjem, dojenjem, nabavljanju zalog, Netflixu in spancu na obroke, so me prijatelji povabili na Otroški Rave Party. Kaaaaaaj? Komaj sem še kupila karte, pa je bil šele ponedeljek, razprodano!!!! 

Vznemirjenje se je začelo, ko sem ugotovila, da gre italijanska družina na koncu vlaka, oblečena v pisano umetno krzno točno tja, kamor gremo mi. Na otroški rave, v nočnem klubu, od treh do šestih in to v nedeljo popoldan. Ko smo prišli do kluba, je bila čakalna vrsta že okoli bloka, sto staršev s svojimi potomci, izmučeni od dnevnih rutin z upanjem v očeh.  Parkirali smo voziček na parkirišču za vozičke in vstopili. 

V klubu je bila res gneča, malčki so divjali naokoli, zelo očitno na prevelikem odmerku sladkorja. Sedemletniki so klepetali ob stojnicah s hrano in pijačo. Starši so stali v vrsti za dvojni špricer. Iz odra pa je bilo slišat bas in ritem. A je to res mogoče, na zabavi sem in to s svojo družino? Prijatelji so mi prinesli pivo in odšli smo na plesišče. Začela sem poskakovat, plesat in temu so sledili otroci, čisto očarani nad konfeti, mehurčki, lučmi, projekcijami ter nad vso poplavo neona. 

Ne vem, če je bila kriva vsa ta evforija ali (brezalkoholno) pivo, ampak čas je bil za dojenje. Pobegnili smo v chillout room (kotiček za sprostitev), kjer so bile razne delavnice, mehke blazine in druge aktivnosti za malčke in dojenčke. Takrat sem spoznala, da sem s tem, ko sem moji deklici privlekla na dogodek, storila popolnoma pravi korak.

Rave partiji so me izoblikovali. Bila sem na tistih, khm, polzakonitih, tam na poljih, ob jezerih, letališčih ali v prašnih zapuščenih skladiščih, do tistih v bleščečih klubih, z impozantnimi tranzvestiti in go-go plesalkami.  Vso to vznemirjanje in predpriprave na dogodek, ustvarjanje svojega outfita, nabavljanje neon lateksa, kričečega umetnega krzna iz Italije in Buffalke iz Londona s podplatom do nebes. Spomnim se, kako smo od doma odhajali v kavbojkah in majici in se potem na bližnji bencinski preobrazili za ples. 

Kar so me rejvi resnično naučili, je, kako se izgubiti v plesu z množico neznancev, ki jih imaš rad, čeprav nisi nikoli spregovoril z njimi. Pogosto več kot dveminutni pogovor razkrije, da razen glasbe nimate nič skupnega in se v resničnem življenju verjetno ne bi družili, na rejvu pa imate radi te ljudi in ste eden izmed njih. 

Zato si želim, da bi moji hčeri spoznali moč skupinskega plesa in svobodo izražanja. Predvsem pa jima želim, da uživata v tej plesno glasbeni izkušnji in da se za nekaj ur izgubita v atmosfersko senzoričnem okolju.

V nekaj letih, ki smo jih preživeli v Londonu, smo imeli priložnost obiskat še več tovrsnih zabav.